LAČNAAAAAA!! PA SI RES?

Moralo bi biti preprosto razločiti kdaj smo lačne in kdaj ne, a dejstvo je, da nam pogosto ne uspe. Toliko različnih občutkov se nam lahko predstavi kot občutki lakote, da smo že pri policah s prigrizki, preden se zavemo, da v resnici hrane sploh ne potrebujemo… Pogosto zamešamo željo po prehranjevanju, z dejansko potrebo po hrani. Hrano namreč uporabljamo tudi za zabavo, da nas zamoti, potolaži in pomiri. In potem gre takole: “Živijo Hladilnik, moj prijatelj, danes sem res živčna …”

Če ješ takrat, ko si zares lačna to na različne načine blagodejno vpliva nate:

• Ker se ne boš obračala k hrani, ko boš pod stresom, zdolgočasena ali žalostna, te bo to spodbudilo, da v takšnih trenutkih počneš stvari, ki ti dejansko v takšnih situacijah pomagajo in so dobre zate.

• Hrana bo boljšega okusa, ker prava lakota je najboljša začimba za katerokoli jed, hkrati pa boš veliko bolj zadovoljna.

Če bomo dejansko razločile kdaj smo lačne in kdaj ne, se bomo lahko uspešno lotile razreševanja ostalih vzrokov, ki nas usmerjajo k temu, da vase mečemo vse kar imamo na dosegu roke. In ja, vse so nas že kdaj zalotili z žlico nutele v ustih ob ponolči, v temi, v dnevni sobi… Ali sem to samo jaz?

Tukaj je nekaj načinov, kako prepoznati, ali smo zares lačne, ali pa se v naši glavi in telesu dogaja kaj drugega.

PREHRANJUJ SE POZORNO

Verjetno se sprašuješ, kaj naj bi to pomenilo. Pozorno prehranjevanje pomeni to, da jemo z namenom in da se med samim obedom posvetimo našemu početju. Naš namen je zagotoviti dovolj “goriva” za naše telo in če se posvetimo prehranjevanju, bomo ugotovile, kako določena hrana vpliva na naše telo. Najpomembnejše pa je to, da bomo zaznale signal našega telesa, kdaj smo pojedle dovolj. Tako bomo zaužile ravno toliko hrane kot jo potrebujemo in na ta način se ni potrebno omejevati z nobenimi dietami. In to, da si znaš prisluhniti in se poslušati, tudi terja nekaj vaje, zato bodi potrpežljiva s seboj.

VPRAŠAJ SE 

Ko začutitš potrebo, da bi napadla hladilnik, se za trenutek ustavi in se vprašaj: Ali sem zares lačna? Ne gre za odločanje o tem ali smeš jesti – saj si vendar polnoletna ženska, počneš lahko kar te je volja – gre zato, da prideš do dna temu, zakaj hočeš jesti, če v resnici nisi lačna. Dejstvo je, da tudi z avtomobilom ne zapelješ na vsako črpalko, ki je na poti, ampak najprej preveriš, če ti je zmanjkalo goriva, oz. te na to opozori avtomobil. Tudi naše telo nas opozori, kdaj smo zares lačne, le odvadile smo se ga poslušati. Zato se spomnimo kakšni so simptomi lahkote: stisnjen, morda malo občutljiv želodec, kruljenje, prazen občutek v želodcu, izguba energije, rahle težave z zbranostjo, težave pri odločanju, lahka glava, nežen glavobol, razdražljivost, tečnoba… Lakota je telesna stvar, ne gre za misel, željo ali utemeljevanje zakaj bi. 

KAJ SO TVOJI SPROŽILCI?

V svetu, ki je obseden s hrano, je v naši okolici ogromno lažnih sprožilcev za našo lakoto. Če ne drugega smo se navadili povezovati različne situacije s prehranjevanjem. Včasih je dovolj, da vidimo, da drugi jedo. Velikokrat jemo, ker je pač na vrsti naslednji obrok, čeprav nismo lačni. Hrano povezujemo z gledanjem televizije, ali pa športnih prireditev, obiskom kinematografov… Potem pa je tu še čustvena komponenta. Recimo, ko se želimo nagraditi po napornem in stresnem dnevu z banjico sladoleda. Problem je ta, da če nisi fizično lačna, potem ne glede na to koliko poješ, te lakote ne boš zadovoljila.

Zase vem, da lahko pojem enormne količine hrane, če se usedem pred televizijo in pogledam kakšno nanizanko. Takrat jem, čeprav nisem lačna in se pravzaprav niti ne zavedam, kaj vse nesem vase. To je moja šibka točka. Zato pred televizor skušam ne nesti hrane, če pa že popustim, da so to zdrave izbire in ne čips in čokolada. Vsaka sprememba šteje. Kakšna pa je tvoja šibka točka? 

Jakob & Barbara